Jeza? Tečnoba? Najbrž oboje, pa še kaj zraven.

Ma ja, v četrtek sem že ugotavljala, kako muhasta sem (lahko). Ni samo vreme muhasto, očitno. Saj sem to že kdaj prej opazila, ampak tokrat je bilo pa že res krizično - so me že cimre začele obveščat, da se nekaj dogaja z mano...
Sem vesela, da imam prijatelje, ki me pokličejo in prijazno poslušajo moje tečnarjenje, ne da bi si s tem pokvarili dan, no, v bistvu to kar občudujem.

Pa včeraj še en tak dan, ki je do večera izgledal, da ga bom pred spanjem lahko označila kot odličnega, potem pa greš v večernih urah, ko že misliš, da boš potem samo še pod tuš skočil in mirno zaspal, pokramljati s sošolko in kakšnim odgovornejšim na šoli in izveš stvari, ki se ti zdijo totalno neumne in otročje, ki popolnoma porušijo sliko o človeku in najhujše je, da si je ta človek to "priigral" sam... No, kakorkoli. Tudi razočaranja so del našega življenja. Morda se bom tudi iz včerajšnjega kaj naučila in bom drugič reagirala drugače.

 

ma, da bi kremplje zasadila v kakšno skalo in samo praskala!

foto: teja jereb

Današnji dan - spet poln enih razpoloženjskih nihanj, od veselja, smeha na obrazu, navdušenja, pa do skoraj melanholije ob pesmi, ki je bila slišana na prireditvi v telovadnici. In potem še kakšen konflikt, ki ga mimogrede spet tako prijazno (zelo mi je žal, da ne morete slišati mojega sarkazma, ki kar bruha iz mene) navrže ta isti človek, ki si je prejšnji dan porušil sliko, pa si rečem: "Neža, dihaj, požri in pojdi dalje."
Namseh na obraz, pa gremo!