nedelja, 15. januar 2012

Nekega jutra, ko se zdani...

...se zaveš, da je 12. januar 2012, dan, ko pride Vlado Kreslin dvignit Želimlje! (medtem ko je za budnico Giboni, ki mi je tudi pri srcu s kakšnim komadom, a še zdaaaleč ne tako, kot Kreslin. :))

2000, 2004, 2008, 2012. Leta, ki so zaznamovana tudi z obiskom in koncertom v Želimljem, ko so, po njegovih besedah, Želimeljčani peli kot norci. :)

Tudi v četrtek ni bilo prav nič drugače. Črna kitara, klobuk, z nogo ob tla za ritem... In gremo!

Verjetno nas je bilo okrog 300 in vsi smo peli z njim. Uživali mi z njim, on z nami. Prav zares. Vmes je povedal kar nekaj stavkov in nam dal občutek, da je prav zares zelo prijeten možak tudi v izrečeni, ne le v zapeti besedi.

Razvnel nas je s pravim izborom pesmi, dobršen del jih je namenil tudi naši Meri, ki se poslavlja od svojega profesorskega poklica in začenja novo obdobje svojega življenja. Istih misli smo bili, ko smo se objeli in ji zapeli, da bomo tudi čez tisoč let stali tu. In zagotovo nam bo prav ena zvezda...

Najboljši občutek pa je zagotovo takrat, ko pevec pusti publiki, da zapoje sama. Vlado nam je dal to možnost in verjetno nas je večina hvaležna zanjo. Zato, ker smo videli, da uživa in da se med nami počuti domače.

2012 mi zaključujemo, a čez 4 leta se bo Vlado vrnil v Želimlje. In tudi jaz se bom. Verjetno že kdaj prej, vendar tudi takrat. Zagotovo.

Fotografije s koncerta v Želimljem - Galerije - Obisk Vlada Kreslina

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za tvoj komentar! :)